Pomembnost vode oziroma zadostnega vnosa vode v naše telo je že precej obdelana tema.  Smiselna in jasno logična je predvsem iz tega vidika, da je skupno velik del (60% in več!) našega telesa iz – vode.  Nekateri pomembni organi, kot so npr. pljuča in možgani pa še iz veliko več. Že po tem sklepamo, da opozarjanje na povečano pitje vode niso prazne marnje. V poletnih mesecih smo pogosteje izpostavljeni visokim temperaturam in tudi vročinskim udarom, ki predstavljajo še posebej veliko tveganje.

V vročini je naravna reakcija telesa, da se skuša »ohladiti«, to pa stori s potenjem. Ta telesna samoregulacija velja seveda tudi za čas kakršnekoli telesne aktivnosti in bolezenskih stanj. Med sedenjem se verjetno (razen seveda v primeru visokih temperatur ali živčnosti oziroma emocionalnega stresa) ne boste pretirano spotili, medtem ko ravno nasprotno velja za nekajminutno intenzivno udrihanje po boksarski vreči.

Hidriranost / dehidriranost

Iz zgornjih dveh odstavkov lahko tako mirno pridemo do zaključka, da je voda eden izmed ključev do preživetja in zdravja ter konec koncev vitalnosti. Z njo nadomeščamo izgubo tekočin z aktivnostjo čez dan. Simptomi dehidracije pomenijo, da smo že dehidrirani, kar kakopak ni dobro, še manj pa zdravo. Tako lahko vaš glavobol čez dan ne pomeni nujno zaležanosti ali pretiranega stresa, temveč precejšnje pomanjkanje tekočine.

Simptomi dehidracije

Tu je naštetih nekaj simptomov dehidracije, nekateri so bolj očitni, drugi manj:

• Suha usta
• Povečan srčni utrip
• Zmedenost
• Pomanjkanje solz pri joku
• Glavoboli
• Huda žeja
• Občutja slabosti in izčrpanosti ter povečana telesna temperatura
• Slab spanec
• Suha koža
• Bolečine v mišicah in sklepih
• Temno rumena barva urina

Simptomi hujše dehidracije pa so tako lahko tudi oteženo dihanje, bolečine v trebušnem in predelu prsi, boleče uriniranje in nezavest.

Koliko vode je dovolj?

Na to temo se tudi v zadnjem času precej krešejo mnenja, saj se neprestano pojavljajo bolj ali manj kredibilne študije, ki druga drugi dokazujejo premajhno ali preveliko vnašanje vode kot škodljivo. Resnica kot vedno leži nekje vmes, res pa je tudi, da se ne potimo vsi enako.  Povečane potrebe po hidraciji se pojavljajo tudi ob različnih boleznih, driski, telesni vadbi (vključno z izgubljanjem telesne teže!), itd.

Načeloma se potrebna količina po vodi nekje med 3l - 6l dnevno, kar pa je kot že prej omenjeno precej odvisno od posameznika/ce, temperature, telesne vadbe in zdravstvenega stanja. Precej dober indikator hidriranosti je barva urina: če je le-ta brezbarven ali svetlo rumen, potem je to pokazatelj dovolj velikega vnosa tekočine.

Še nekaj praktičnih nasvetov, ki se tičejo zadostne hidracije:

• Spijte kozarec vode takoj, ko se zjutraj prebudite. Manjša nervoza zagotovljena.
• Ko se vam nasmiha povečan vnos alkohola ne pozabite na pitje vode. Glava vam bo naslednji dan več kot hvaležna.
• Voda je ob obisku lokala vaša daleč najcenejša izbira.
• Steklenico/plastenko vode imejte vedno pri roki.
• Pred obrokom ali ko občutite lakoto popijte kozarec vode. Lakoto se pogosto zamenjuje za žejo.